Journal Article

Mariborska triangulacijska baza z bazno mrežo skozi čas

Oven, Katja

2025

Overview

V njej smo poljudnoznanstveno in slikovno predstavili lego in videz geodetskih točk baze in njene mreže, pojasnili, čemu je služila in zakaj je za Slovenijo pomembna. Med pripravo knjižice je bilo raziskane veliko literature in pridobljena so bila nova spoznanja, ki so bila vanjo vključena v omejenem obsegu. Leta 1806 se je namreč pričela astronomsko-trigonometrična izmera celotnega Avstrijskega cesarstva, ki je bila osnova za drugo vojaško geodetsko izmero in hkrati podlaga za načrtovani zemljiški kataster. Vorarlberg) v letih 1851-1854 je bil dokončan obsežen program baznih meritev (nem. V arhivu Geodetske uprave Republike Slovenije je ohranjen zapis, da so meritve potekale od 28. septembra do 14. oktobra 1860, dolžina pa je znašala 5697,405056 metra. 3 Mariborska baza in njena mreža Mariborska baza in njena mreža so s poljudnoznanstvenim pristopom predstavljena v že navedeni knjižici zbirke Geodetski utrinki (Oven et al., 2024). 4 Obdobje evropskih stopinjskih merjenj (1860-1910) Z letom izmere mariborske baze (1860) se prične obdobje reambulacije trigonometrične mreže za na-men obnove katastra in nove topografske izmere ter obdobje evropskih stopinjskih merjenj. 5 Zgoščevanje trigonometričnih točk I. reda (1918-1945 V obdobju med dvema svetovnima vojnama je mariborska baza ponovno služila kot merska osnova za trigonometrične mreže I. reda na območju Kraljevine SHS in kasneje Kraljevine Jugoslavije. Za ta namen je bila bazna mreža ponovno izmerjena, ocenjena je bila njena točnost. Izmera mariborske bazne mreže je potekala v sklopu meritev, ki sta jih izvajala tedanji Oddelek za kataster pri Ministrstvu za fnance (srb. Slednja je bila del vzpostavitve trigono-metrične mreže I. reda za celotno Kraljevino SHS in kasneje Kraljevino Jugoslavijo. Meritve in izračuni koordinat so imeli tedaj velik pomen, saj je bila med letoma 1921 in 1924 privzeta Gauß-Krügerjeva projekcija meridianskih con (5., 6. in 7. cona) po vzoru tedanje Nemčije z namenom, da se vzpostavi enoten koordinatni sistem za celo državo. Ker je na območju pokrajin, ki so bile pod avsto-ogrsko monarhijo, obstajala trigonometrična mreža I. reda, ki je imela geografske koordinate že objavljene leta 1902 v Ergebnisse der Triangulation, je bila preostala mreža I. reda na območju Srbije, Črne gore in Makedonije priključena na to mrežo z namenom pridobitve eno-tnega koordinatnega sistema za celotno državo.

• Publisher: Zveza Geodetov Slovenije
• Subject: Bile / Triangulation